ZDA ponujajo deset milijonov dolarjev za informacije o svojih iranskih nasprotnikih

Pentagon naj bi na Bližnji vzhod poslal enoto marincev in dodatne vojne ladje, sta za CBS News, povedala dva ameriška uradnika.

Skupina, ki naj bi bila napotena tja, običajno vključuje približno 5.000 marincev in mornarjev, razporejenih na več vojnih ladjah.

Kljub zmagoslavnim nastopom in besedam hvale o vojaških napadih na Iran ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ne gre vse po načrtih. Vojna je odprla nekatera nepredvidljiva vprašanja in zagate, ki jih ne bo enostavno rešiti. CNN v analizi našteva sedem razlogov, zakaj Trump kljub vojaški premoči v Iranu še ne more razglasiti zmage.

ZDA po poročanju BBC ponujajo nagrado do 10 milijonov dolarjev (8,7 milijona evrov) za vsakogar, ki ima informacije o "ključnih voditeljih" iranske revolucionarne garde (IRGC).

Obvestilo, ki ga je izdal ameriški State Department, posebej omenja deset posameznikov, vendar jih je poimensko navedenih le šest.

Med njimi sta novi vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej in vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani, pa tudi minister za obveščevalne in varnostne zadeve Esmail Hatib in notranji minister Eskandar Momeni.

State Department za vse iskane položaje nima ne imen in ne fotografij. Američani med drugim ne vedo, kdo vodi iransko revolucionarno gardo, kar skupaj z razpisom nagrade pri ameriških komentatorjih sproža skrbi, da so obveščevalne zmogljivosti Washingtona in Izraela po smrti ajatole Alija Hameneja postale omejene, poroča časnik New York Post.

"Te osebe poveljujejo in usmerjajo različne enote iranske Islamske revolucionarne garde, ki načrtuje, organizira in izvaja teroristične akcije po vsem svetu. Vaše informacije vam lahko prinesejo pravico do preselitve in nagrade," ponuja State Department in prosi za informacije preko družbenih medijev in aplikacij, kot je Signal.

Tiralica ne navaja, za kakšne informacije je predvidena denarna nagrada, vendar je to v ZDA običajno pogojeno z informacijami, ki vodijo do aretacije in obsodbe iskane osebe.

Vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani se je odzval na današnje izjave ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha.

Ta je dejal, da je iranski vrhovni vodja Modžtaba Hamenej ranjen in najverjetneje iznakažen, da tudi preostanek iranskega vodstva ni v nič boljšem položaju in da se "skrivajo pod zemljo kot podgane".

Laridžani, ki se je danes kljub izraelsko-ameriškemu obstreljevanju skupaj z več visokimi iranskimi predstavniki udeležil protiizraelskega shoda v Teheranu, je na omrežju X zapisal: "Gospod Hegseth! Naši voditelji so bili in so še vedno med ljudmi. Vaši voditelji pa? Na Epsteinovem otoku!", je zapisal.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je članice ZN v Bejrutu pozval k donacijam slabih 284 milijonov evrov, potrebnih za zajezitev humanitarne krize.

Na konferenci v organizaciji kabineta libanonskega premierja, ki so se je med drugim udeležili predstavniki agencij ZN v Libanonu, je dejal, da "ZN z zadovoljstvom začenja z zbiranjem donacij v višini 325 milijonov dolarjev za podporo prebivalcem Libanona, (...) ki bodo v naslednjih treh mesecih omogočale nujno pomoč - vključno s hrano, pitno vodo, zdravstveno oskrbo, izobraževanjem, zaščito in drugimi ključnimi storitvami".

Ameriški predsednik Donald Trump je v petkovem intervjuju za Fox News na vprašanje, kdaj bi se vojna z Iranom lahko končala, odgovoril: "Ko bom to začutil, prav? Čutim to v kosteh."

O novem iranskem voditelju, Modžtabi Hameneju, je dejal, da meni, da je ranjen, a "verjetno v neki obliki še vedno živ".

Ponovno je zatrdil, da bi ZDA naftne tankerje skozi ožino pospremile z vojaškim spremstvom "če bo treba", vendar upa, da se bodo stvari "razvile zelo dobro".

Dejal je, da bodo ZDA v prihodnjem tednu "zelo močno udarile" po Iranu. "Že zdaj smo jih tako močno prizadeli, da bodo potrebovali leta, da se sploh obnovijo," je dodal po navedbah BBC.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je navedla, da je skupaj s Hezbolahom izvedel raketne napade na Izrael, poroča iranska državna tiskovna agencija Tasnim.

Iransko vojaško krilo navaja, da sta bila v napad vključena tudi mornarica IRGC in enota za brezpilotne letalnike skupaj s Hezbolahom, sicer zaveznikom Irana.

Zračni alarmi so se po poročanju BBC oglasili v Tel Avivu, osrednjem Izraelu in delih zasedenega Zahodnega brega.

Za zdaj ni poročil o žrtvah ali škodi.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je dejal, da še ni prejel odgovora na svoj predlog za neposredna pogajanja z Izraelom sredi njegove vojne s Hezbolahom, poroča BBC.

"Izrazil sem pripravljenost na pogajanja, vendar do zdaj nismo prejeli odgovora z druge strani," je povedal Aoun v izjavi po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom v Bejrutu.

Aoun je prav tako kritiziral "izraelske agresije" in dejal, da jih je "treba ustaviti".

V preteklosti je predsednik Hezbolah označil za "oboroženo frakcijo, ki »ne daje nobene teže interesom Libanona ali življenjem njegovih ljudi".

Izrael trdi, da Bejrut ni sprejel resnih ukrepov za razorožitev Hezbolaha, saj meni, da je to odgovornost libanonske vlade v skladu s prejšnjim sporazumom o premirju.

Izraelska vojska je danes nad Bejrutom iz zraka odvrgla letake, v katerih je ljudi pozivala k uporu proti Hezbolahu. Po poročanju BBC je libanonska vojska prebivalce opozorila, da naj ne skenirajo QR kode na letakih.

Ti naj bi imeli povezavo s platformo WhatsApp in Facebook, kjer bi lahko ljudje komunicirali z enoto izraelske vojske, odgovorno za novačenje agentov. Libanonska vojska je državljane opozorila na pravno odgovornost in varnostna tveganja, ki jih prinašajo QR kode. Omogočale naj bi tudi vdor v mobilne telefone in dostop do osebnih podatkov.

Kitajska je danes sporočila, da bo Iranu za humanitarno pomoč namenila 200.000 ameriških dolarjev. Namenila jih bo za pomoč svojcem več kot 160 učenk, ki so bile 28. februarja ubite v domnevnem ameriškem raketnem napadu na dekliško šolo v Minabu na jugu Irana. To je prva tovrstna konkretna pomoč Pekinga Iranu od začetka vojne.